Uvedba električnih pogonov za ventile elektrarn (II)

Uvedba električnih pogonov za ventile elektrarn (II) Napravo, ki lahko krmili pretok tekočine v cevovodu s spreminjanjem preseka cevovoda, imenujemo ventil ali ventilski del. Glavna vloga ventila v cevovodu je: povezan ali okrnjen medij; Preprečite povratni tok medijev; Prilagodite tlak, pretok in druge parametre medija; Ločevanje, mešanje ali distribucija medijev; Preprečite, da bi srednji tlak presegel določeno vrednost, da bi ohranili varnost ceste ali posode, opreme. Naprava, ki lahko nadzoruje pretok tekočine v cevovodu s spreminjanjem odseka cevovoda, se imenuje ventil ali ventilski del. Glavna vloga ventila v cevovodu je: povezan ali okrnjen medij; Preprečite povratni tok medijev; Prilagodite tlak, pretok in druge parametre medija; Ločevanje, mešanje ali distribucija medijev; Preprečite, da bi srednji tlak presegel določeno vrednost, da bi ohranili varnost ceste ali posode, opreme. Z razvojem sodobne znanosti in tehnologije je ventil v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, nacionalni obrambi, znanstvenih raziskavah in življenju ljudi ter drugih vidikih uporabe vse pogostejši, postal nepogrešljiv splošni mehanski izdelek na različnih področjih človekovih dejavnosti. Ventili se pogosto uporabljajo v cevovodnem inženirstvu. Obstaja veliko vrst ventilov za različne namene. Zlasti v zadnjih letih so se razvile nove strukture, novi materiali in nove uporabe ventilov. Da bi poenotili proizvodne standarde, pa tudi za pravilno izbiro in identifikacijo ventila, da bi olajšali proizvodnjo, namestitev in zamenjavo, so specifikacije ventila standardizacija, posplošitev, razvoj smeri serializacije. Klasifikacija ventilov: Industrijski ventil se je rodil po izumu parnega stroja v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih zaradi nafte, kemikalij, elektrarn, zlata, ladij, jedrske energije, vesoljskih in drugih vidikov potreb, ki so jih predstavili višje zahteve za ventil, tako da ljudje raziskujejo in proizvajajo visoke parametre ventila, njegovo delovno temperaturo od prve temperature -269 ℃ do 1200 ℃, celo do 3430 ℃; Delovni tlak od ultravakuuma 1,33×10-8Pa(1×1010mmHg) do ultravisokega tlaka 1460MPa; Velikosti ventilov so od 1 mm do 6000 mm in do 9750 mm. Materiali za ventile iz litega železa, ogljikovega jekla, razvoja do titana in jekla iz titanovih zlitin ter najbolj korozijsko odpornega jekla, nizkotemperaturnega jekla in jeklenega ventila, odpornega na vročino. Način vožnje ventila od dinamičnega razvoja do električnega, pnevmatskega, hidravličnega, do programskega krmiljenja, zraka, daljinskega upravljanja itd. Tehnologija obdelave ventilov od običajnih obdelovalnih strojev do montažne linije, avtomatske linije. Glede na vlogo odprtega in zaprtega ventila je veliko metod razvrščanja ventilov, tukaj je nekaj naslednjih. 1. Razvrstitev po funkciji in uporabi (1) zaporni ventil: zaporni ventil je znan tudi kot zaprti ventil, njegova vloga je povezovanje ali prekinitev medija v cevovodu. Zaporni ventili vključujejo zaporne ventile, krožne ventile, zaporne ventile, krogelne ventile, lopute in membranske ventile. (2) protipovratni ventil: povratni ventil, znan tudi kot povratni ventil ali povratni ventil, njegova vloga je preprečiti povratni tok medija v cevovodu. Sesanje vodne črpalke iz spodnjega ventila prav tako spada k povratnemu ventilu. (3) varnostni ventil: vloga varnostnega ventila je preprečiti, da bi srednji tlak v cevovodu ali napravi presegel določeno vrednost, da se doseže namen varnostne zaščite. (4) regulacijski ventil: razred regulacijskih ventilov, vključno z regulacijskim ventilom, dušilnim ventilom in reducirnim ventilom, njegova vloga je prilagajanje tlaka medija, pretoka in ostalih treh. (5) zaporni ventil: kategorija zaporednih ventilov vključuje vse vrste razdelilnih ventilov in lovilcev itd., Njegova vloga je distribucija, ločevanje ali mešanje medija v cevovodu. 2. Razvrstitev po nazivnem tlaku (1) Vakuumski ventil: nanaša se na ventil, katerega delovni tlak je nižji od standardnega atmosferskega tlaka. (2) nizkotlačni ventil: nanaša se na nazivni tlak PN≤ 1,6mpa ventil. (3) srednjetlačni ventil: nanaša se na nazivni tlak PN je 2,5, 4,0, 6,4Mpa ventil. (4) Visokotlačni ventil: nanaša se na ventil, katerega tlak PN je 10 ~ 80Mpa. (5) Ultravisokotlačni ventil: nanaša se na ventil z nazivnim tlakom PN≥100Mpa. 3. Razvrstitev po delovni temperaturi (1)** temperaturni ventil: uporablja se za ventil s srednjo delovno temperaturo T-100 ℃. (2) nizkotemperaturni ventil: uporablja se za srednjo delovno temperaturo -100℃≤ T ≤-40℃ ventil. (3) normalni temperaturni ventil: uporablja se za srednjo delovno temperaturo -40℃≤ T ≤120℃ ventil. (4) ventil za srednjo temperaturo: uporablja se za srednjo delovno temperaturo 120 ℃ (5) ventil za visoko temperaturo: uporablja se za ventil za srednjo delovno temperaturo T450 ℃. 4. Razvrstitev po načinu pogona (1) Samodejni ventil se nanaša na ventil, ki za pogon ne potrebuje zunanje sile, ampak se za delovanje ventila zanaša na energijo samega medija. Kot so varnostni ventil, ventil za zmanjšanje tlaka, past, povratni ventil, avtomatski regulacijski ventil itd. (2) Pogonski ventil: pogonski ventil lahko za pogon uporablja različne vire energije. Električni ventil: Ventil, ki ga poganja elektrika. Pnevmatski ventil: ventil, ki ga poganja stisnjen zrak. Hidravlični ventil: Ventil, ki ga poganja pritisk tekočine, kot je olje. Poleg tega obstaja več kombinacij zgornjih načinov vožnje, kot so plinsko-električni ventili. (3) Ročni ventil: ročni ventil s pomočjo ročnega kolesa, ročaja, vzvoda, zobnika z delovno silo za nadzor delovanja ventila. Ko je navor pri odpiranju in zapiranju ventila velik, se lahko kolo ali reduktor polžastega gonila nastavi med ročno kolo in steblo ventila. Po potrebi lahko kardanske zglobe in pogonske gredi uporabimo tudi za daljinsko upravljanje. Če povzamemo, je več metod za klasifikacijo ventilov, vendar predvsem glede na njihovo vlogo pri klasifikaciji cevovoda. Splošne ventile v industrijski in nizki gradnji lahko razdelimo v 11 kategorij, in sicer zaporni ventil, krožni ventil, vtični ventil, krogelni ventil, metuljasti ventil, membranski ventil, protipovratni ventil, dušilni ventil, varnostni ventil, reducirni ventil in zaporni ventil. Drugi posebni ventili, kot so instrumentni ventili, ventili hidravličnega krmilnega cevovodnega sistema, ventili, ki se uporabljajo v različnih kemičnih strojih in opremi, niso vključeni v to knjigo. Kazalni mehanizem mora biti skladen s smerjo vrtenja stikala izhodne gredi in med delovanjem ni premora ali histereze. Območje kota vrtenja mora biti 80°~280°, ko je električni aktuator konfiguriran z oddajnikom položaja. Napetost napajalnika mora biti DC 12V~-30V, signal izhodnega položaja pa mora biti (4~20) mADC, napaka dejanskega premika končnega izhoda električnega aktuatorja pa ne sme biti večja od 1% območja vrednosti izhodnega signala položaja Priključitev: Uvod v elektropogone za ventile elektrarn (I) 5.10. Ko je električni aktuator opremljen z mehanizmom za prikazovanje položaja polja, mora biti kazalec kazalnega mehanizma skladen s smerjo vrtenja stikala izhodne gredi in med delovanjem ni premora ali histereze. Kot vrtenja mora biti 80°~280°. 5.2.11 Ko je oddajnik položaja konfiguriran za električni aktuator, mora biti napetost napajanja 12V~-30V, izhodni signal položaja pa (4~20) mADC , in napaka dejanskega premika končnega izhoda električnega pogona ne sme biti večja od 1 % območja, ki ga prikazuje signal izhodnega položaja. 5.2.12 Hrup električnega pogona brez obremenitve se meri z merilnikom ravni zvoka, ki ni več kot 75 dB (A) raven zvočnega tlaka 5.2.13. Izolacijska upornost med vsemi tokovnimi deli električnega aktuatorja in ohišjem ne sme biti manjša od 20 M ω 5.2.14 Električni aktuator mora vzdržati frekvenco 50 Hz, napetost je sinusni izmenični tok, določen v tabeli 2. , dielektrični preizkus pa traja lmin. Med preskusom ne sme priti do preboja izolacije, površinskega preboja, znatnega povečanja toka uhajanja ali nenadnega padca napetosti. Tabela 2 Preskusna napetost 5.2.15 Preklopni mehanizem z ročnega na električni mora biti prožen in zanesljiv, ročno kolo pa se med električnim delovanjem ne sme vrteti (razen zaradi trenja). 5.2.16 Večji krmilni navor električnega pogona ne sme biti manjši od nazivnega navora. ** Majhen krmilni navor ne sme biti večji od nazivnega navora in ne sme biti večji od 50 % relativno velikega krmilnega navora. 5.2.17 Nastavljeni navor ne sme biti večji od relativno velikega krmilnega navora in ne manjši od najmanjši krmilni moment. Če uporabnik ne zahteva navora, se nastavi najmanjši krmilni navor. 5.2.18 Blokirni moment električnega aktuatorja mora biti 1,1-krat večji od večjega krmilnega momenta. 5.2.19 Del električnega aktuatorja za krmiljenje navora mora biti občutljiv in zanesljiv ter imeti možnost prilagajanja velikosti izhodnega krmilnega navora. Točnost ponavljanja kontrolnega navora mora biti v skladu z določbami tabele 3. Tabela 3 Točnost ponavljanja kontrolnega navora 5.2.20. Mehanizem za krmiljenje giba električnega aktuatorja mora biti občutljiv in zanesljiv, odstopanje ponavljanja položaja krmilne izhodne gredi mora biti v skladu z določbami v tabeli 4, na voljo pa morajo biti znaki za prilagoditev položaja "vklop" in "izklop" . Tabela 4 Odstopanje ponovitve položaja 5.2.21, ko električni aktuator v trenutku prenese obremenitev, določeno v tabeli 5, vsi nosilni deli ne smejo biti deformirani ali poškodovani. 5.2.22 mora električni aktuator preklopnega tipa zdržati preskus življenjske dobe neprekinjenega delovanja brez odpovedi 10.000-krat, električni aktuator regulacijskega tipa pa mora prestati preskus življenjske dobe neprekinjenega delovanja brez odpovedi 200.000-krat. 5.3 Tehnične zahteve za električne aktuatorje z deli za krmiljenje moči 5.3.1 Električni aktuatorji, opremljeni z deli za krmiljenje moči, vključujejo proporcionalne in integralne električne aktuatorje. 5.3.2 mora električni aktuator z delom za krmiljenje moči izpolnjevati tehnične zahteve iz 5.2. 5.3.3 Osnovna napaka električnega pogona ne sme biti večja od 1,0 % 5.3.4 Povratna napaka električnega aktuatorja ne sme biti večja od 1,0 %